Dadalıj süvalaj

Sa vornij, sa dešdij, sa ģarijij ģože vobnij. Manbišiqab sa dadalıj sa xvaa vuxha. Dadalıj xvaa häkʼen dostaar ıxha. Jiğbišdi sa jiğılj dadalın xvaajkʼlje ejhen:

"Dora, dost, ši čʼalagaqa vüqqäs."

"Dora, vüqqäs." xvaajn žavab qelje.

Dostaar, gaf haaʼa-haaʼa čʼalagaqa havajkʼan. Hivijxhar čʼalagaqa. Maqa hoozar, šaqa hoozar, jiğ exha qexhje.

"İljaakje," dadalın ejhen, "xaaqa savkʼalasda vaxt avxu dešob. Ši inaa, čʼalaga xäm aljaahas."

Xvaa žuni dostuni misljahätukva razooxhe.

Dostaarše sa xäbna kuhuljnana, äčebišikvana jiv tʼabalj haaʼa. Dadal, jivni nekkje axtıjni äčebišilqa ilqivčʼu, givijʼar. Xvaa kuhuljejqa oočʼe.

Jiğ aljedču odzurijn dostaar, žigabı qaʼu, ģaljabakʼva va hamani manziljej nikʼej avajkʼan.

Xäm suralje ötmiš vuxhajnģä, dadal «ü-ü-ü-ü» haʼa, hookʼana.

Mani jivni djoljesijvalljej süvajn kuhulj ıxha. Dadalın hookʼan ses ģajxhı, süva muğur qooxhje. Dadal givʼurna jiv vacʼavxha, süva tjeljesjukba mančini dibılqa qavajlje. Gojnjed hïkkeni sesekva ejhen:

"Aman, ğu himaani axtıvalljejqajej ilqivčʼu! Qivora, ģiʼivčʼe, zas mihman vuxhe. Zı vas den-denna ģavxüna sarı-buğda kʼjaaʼas."

"Vas žanana sağvalla hivljena, süvalaj emij." mäxüd dadalın žavab qelje.

"Anžax zı tekba dešobna. Zaqab sa hambazıb vobna."

"Njaanje?" tjeljesjukba ämaldar süvalajn qijghanan.

"Mana, süva emij, kuhuljej djugljuvxha vobna."

Süvalaj hamani manziljej kuhuljejqa teppiš vooxhje. Dadalılqani tʼamaʼïn süvalajn čin pišnibı iljože. Ele mani väʼdajl süvalaj emij xvaani silibišejqa gjooxha.

Jikʼjelj hivaže: merunģus ģuj hibkʼurna, vuž ģujejqa ģeʼexhana.

Jiqbišin foljklor