Jiqsum

Sa jäqqej Molla kʼunkʼum hivqas ģonšijsqa hajkʼan. Sa jiğ ilğečʼujlje qijğa, Mollaje hivqujni kʼunkʼumejqa sa mebnab givxhu jïqʼalqa saakʼal haaʼa. Ģonšee qijghanan: "Aj Molla, hin hižon!" Molla fıkırrašmišxhajlje qijğa ejhen: "Ğu nišiljenje mahättalxha. Jiğni kʼunkʼumus bala vuxha." Oğanče sabara vaxt abkʼıninčilje qijğa Molla mer ģonšijsqa kʼumkʼum hivqas üqqä. Ģonšee ini eles nekki xäbna kʼunkʼum hoolje. Arajlje ülžum ilğečʼen. Mollaje aljabtʼuna kʼunkʼum jïqʼalqa saakʼal haaʼa vuxha deš. Čaraa ģabtʼı ģonši žuni kʼunkʼumni qihna Mollajsqa attamišxha ejhen: "Molla, ğu nenkenje jizda kʼunkʼum jïqʼalqa saakʼal haaʼas?"  Mollaje häl badal hidjavʼu ejhen: "Ģonši, jiğna kʼunkʼum qivkʼuna." Ģonšee sarkʼıl inģuni žuvabıs žuvab qivu: "Aj Molla, kʼunkʼum qookʼan karnje vodun?" Mollaje mančisıd žavab tʼabalj haʼu: "Aj ģonši, vakʼlje acʼa dišde: ıxajqad qikʼujid vodun." Jiqbišin foljklor

Sa jäqqej Molla dajej kišmiš odxhan ıxha. Sa adamij inģusqa qixha qidghın haʼa: "Molla, hižon odxhan?" "Hamӏxüd." Molle žavab qeljen. Qidghın haʼuna mahättalxha ejhen: "Hižo žavabnje man?" Molla dajij žuvabni avur idjaxu ejhen: "Ğu zake hižon odxhanva qidghın haʼu. Agar zı ivhej kišmiš, ğu zasıd hilje ehes. Zı ivhej deš heli, ğu - njaʼas, zı - hamaxüd. Hamančiqa gora, zı vakʼlje žitʼada ivhojn: hamaxüd." Jiqbišin foljklor

Sa eles Molla dajej xaaqa qän abajli. "Nišisdanje vas mana qän?" xhunašše qidghın haʼan. Molla dajij sakʼılra fıkrejqa arkʼıninčilje qijğa žavab qelen: "Aalimaarše ejhe vod: qän xhebıdväš senna ješemišooxhi. Zakʼlje acʼaxhes ıkkan, manbiše man kar qodkudajej ejhi, dešxhej insanaarše horbıjej haʼa." "Molla, ğu xhebıdväš sen haʼavanje fıkırrašmišexhi?" xhunašše ejhe.  Molla dajij fıkrejqa ajkʼan. Manģve qovni avğanče ejhen: "Bes man ivhojn aalimaar xhebıdväš sennanje ješemišebxha." Jiqbišin foljklor

 Sa do dešdi ölkajlj jejxhe-dejxhe sa ģarij jejxhe. Manģıqab jixhıjre jiš jixha. Sa jiğılj inbišda sa ģarije ģixejlje ģonšibišanģä vexhxhva hevqas. Ģonšibišda dakj Galanče qarı ıxha. Manģve har žura jemišbı adı ıxha. Ģonšibiše ģarijni jiššes vexhxhvejqa kidikar kʼjaʼa. Jiš qarı gırgınģus xizanjeʼad bitʼalaʼa. Kidikar ģarijs va jišbišis xošna qajli va medınčilqa tʼamäh adajli. "Zı kidikar adljes čʼalagaqa jiqqä. Balabı šu akkabı, ģuljebbı mäkkamda utʼumeʼe, merunģusaqa zı qajejljesmejga imaaqa." ejhi ģarije. Ģarije sa qʼärana mašukʼ aljabtʼu jäqqılqa qiğejčʼe. Čʼalaganče alhäänģä, inģısaqa umulj čožij qizaxa. "Ģarij-ģarıccaj, njaqanje ğu šort ïxı äljhää?" qʼäsdi sesekva umuljen qijghan. "Zı jišbı mıssıba xaaʼab habsır, muzarajbišejqa kidikar saʼas jiqqä vorna." ğarıbni sesekva ģarije ejhi. Ģarij ženi jäqqılj ajejkʼan. Umulj hini ixtiljetilje šadooxhe. Ävqüna sabkʼıl djuzgunba umulj ģarijni xaasaqa miz pišnjebišilqa iljoože avajkʼan. Hinčin akka gjetu ejhen:...

Sa vornij, sa dešdij, sa ģarijij ģože vobnij. Manbišiqab sa dadalıj sa xvaa vuxha. Dadalıj xvaa häkʼen dostaar ıxha. Jiğbišdi sa jiğılj dadalın xvaajkʼlje ejhen: "Dora, dost, ši čʼalagaqa vüqqäs." "Dora, vüqqäs." xvaajn žavab qelje. Dostaar, gaf haaʼa-haaʼa čʼalagaqa havajkʼan. Hivijxhar čʼalagaqa. Maqa hoozar, šaqa hoozar, jiğ exha qexhje. "İljaakje," dadalın ejhen, "xaaqa savkʼalasda vaxt avxu dešob. Ši inaa, čʼalaga xäm aljaahas." Xvaa žuni dostuni misljahätukva razooxhe. Dostaarše sa xäbna kuhuljnana, äčebišikvana jiv tʼabalj haaʼa. Dadal, jivni nekkje axtıjni äčebišilqa ilqivčʼu, givijʼar. Xvaa kuhuljejqa oočʼe. Jiğ aljedču odzurijn dostaar, žigabı qaʼu, ģaljabakʼva va hamani manziljej nikʼej avajkʼan. Xäm suralje ötmiš vuxhajnģä, dadal «ü-ü-ü-ü» haʼa, hookʼana. Mani jivni djoljesijvalljej süvajn kuhulj ıxha. Dadalın hookʼan ses ģajxhı, süva muğur qooxhje. Dadal givʼurna jiv vacʼavxha, süva tjeljesjukba mančini dibılqa qavajlje. Gojnjed hïkk...

Sa čaqʼal čʼalaga ješemišooxhi vuxha. Oxhanasın kar tʼabaljaʼa xämde mana sa xivejqa abajli vuxha. Sa jiğılj bağejni čaparılje xaani mähallejqa ģobkʼulijnģä, širin gjavcʼujni bardaxejqa ģajbxhu. Mančenče alqibxhu mejga ģooxha. Mäxüb čaqʼal jighni bardaxejqa ģooxha. Man har rangalin širikva gjacʼijn bardaxbı širčijnbı ıxha. Jighni rangalj qivxha, čaqʼal čʼalagejqa hooxa. Mani vaxtalj, čʼalagna paččah fil qookʼa. Gırgın čʼalagın häjvanaar, šitʼaar sadıjnbı teze paččah sečmišaʼas. Häjvanaaršina faham rangani čaqʼalılqa qabajli: vaj, näxüb batʼrajna häjvanij jišdi čʼalagaqa abı, mäxübna häjvan šakʼlje ïmrejʼab ģavžena deš, dora ši mana šas paččahna sečmišaʼas. Gırgın häjvanaar sa žuvabejqa qajlje va čaqʼal paččahna sečmišaʼa. Čaqʼalın čʼalagni häjvanaaršisij šitʼaaršis xäbna täʼjin havʼu. Mančee šitʼaaršda xärbna süva täʼjin havʼu, ejhen:  "Süva, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax zınab kʼelivxan himaaʼa"  Häjvanaaršina xäbna umulj givijxhe, ejhen: "Umulj, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax...