Sa do dešdi ölkajlj jejxhe-dejxhe sa ģarij jejxhe. Manģıqab jixhıjre jiš jixha. Sa jiğılj inbišda sa ģarije ģixejlje ģonšibišanģä vexhxhva hevqas. Ģonšibišda dakj Galanče qarı ıxha. Manģve har žura jemišbı adı ıxha. Ģonšibiše ģarijni jiššes vexhxhvejqa kidikar kʼjaʼa. Jiš qarı gırgınģus xizanjeʼad bitʼalaʼa. Kidikar ģarijs va jišbišis xošna qajli va medınčilqa tʼamäh adajli.
"Zı kidikar adljes čʼalagaqa jiqqä. Balabı šu akkabı, ģuljebbı mäkkamda utʼumeʼe, merunģusaqa zı qajejljesmejga imaaqa." ejhi ģarije. Ģarije sa qʼärana mašukʼ aljabtʼu jäqqılqa qiğejčʼe. Čʼalaganče alhäänģä, inģısaqa umulj čožij qizaxa.
"Ģarij-ģarıccaj, njaqanje ğu šort ïxı äljhää?" qʼäsdi sesekva umuljen qijghan.
"Zı jišbı mıssıba xaaʼab habsır, muzarajbišejqa kidikar saʼas jiqqä vorna." ğarıbni sesekva ģarije ejhi.
Ģarij ženi jäqqılj ajejkʼan. Umulj hini ixtiljetilje šadooxhe. Ävqüna sabkʼıl djuzgunba umulj ģarijni xaasaqa miz pišnjebišilqa iljoože avajkʼan.
Hinčin akka gjetu ejhen:
"Balabı, vušda jedjorna qarı, šos kidikaarij cʼabılaar adı. Akka zarada aaqe. Peštilqa kʼunkʼum ģabče. Cʼabılar aljaʼujn surhülljer haʼas."
İčeeršis ses žurajda qajli. Žoni jedinčikj akar ıxha deš.
"Ğu jišda jedj dešor, jiğın ses badalın vod." ičeerše aanče žavab qelje.
"Jizın gıranın jišbı, zı vušda jedj vorna. Zas jäqqa buğazbišis mıkʼada ıxha, mančiqa gora jizın ses badalxha. Akka aaqe, zı mıkʼaalin ajqu." umuljen ejhi.
"Bes ğu guč heegve, agar jišda jed’xhej." xaanče ses ičeeršin qajlje.
Umuljen čin pätjax akkani qʼäčʼelje hagva. İčeer iljaakanbı, hina jedina guč dešob. İn umljen pätjaxod.
"Jišdi jedini gučilj ljexxanij vodun, tʼubaaršil tʼužvaarnij. Jedini gučilj čʼärbı dešinbı. Ğu jišda jedjkara dešorna. Ötmišivxhe. Ši vas akka aaqas deš."
Umulj sabkʼıl havajkʼan zargarısaqa. Hinģukje gučilqan ljexxa, tʼubaaršilqan tʼužvaar ilješši. Manče delljegısaqa habkʼın čʼärbı pätjaxılin qojšar, xıntʼaar gjadaxa. Manče meb umul sabkʼıl ģarijni xaasaqa qabajli.
"Batʼrajn jizın jišbı, zı vušda jedjorna čʼalagejnče kidikaaršikva qarı. Jäqqa mıkʼada buğazbišis ıxha. Ses mančis badalxha. Seselqa inam hidjaʼaxhe, jizdi gučiqa iljaakje." akka gjetu umljen ģaanče ejhe.
İčeer iljaakanbı: gučilj ljexxa vod, tʼubaaršilj tʼužvaar vod, gučib čʼärbı dena temizba vob. Šadejbxha, ičeerše akkabı aaqa. Umulj tjeljesjugba oočʼe xaaqa. Umulj ģavžemejga, ičeer qävajqʼän, xhoššejqa savajli. Umuljen hinbı diriba-diriba sili qidetʼu kʼjooğä. Njekki kʼıljna jiš usulijxhana hijxvas va sakʼanni jïqʼälqa djugulijxhes. Umulisaqa hina idejkje. Manče suğocu umul, xädni xašalukva čʼalagıs üvxu avajkʼan.
Exhalijs ģarij kidikaarše gjavcʼujni maškʼveka sižexu xaaqa qajejli. Iljejkana – xaadın akkabı, ģuljebbı ačuxda vod. Ženi ögjejqa jišbı qiğdejbačʼi. Ģarije jišbišilqa dojukva onaʼa. Sakʼanılje oohanče, tjulibišdi jukni jïqʼälje kʼıljni jišše žavab qeli. Manče ģiğejčʼu, ičee ģarijs xabar haaʼa, näxübij umulj abı, žo aldamišavʼu, xaaqa evčʼu jičibı kʼjobğüna.
Ģarij gjejši xaaʼar gijʼar. Xaani janılje süva čožij älğää vuxha. Süvajkʼlje xaadın vajšivan ģajixhxhımej, ikʼjoočʼe injaqa.
"Aj ģarij, hižon vakj ıxha? Nišisnje ğu mäxür ğarıbra gjejši?" qijghan süvajn.
Ģarije süvajs žena derd jušen haaʼa. Süvajs ģarijna jazux vooxhe.
"Ğu fıkır, xažalat himaʼa. Jiğın jišbı zı qavaljesınbı." süvajn ejhi.
Süva habkʼın čʼalagaqa kʼorana ģuj hivijkʼar. Manče djuzjgunba umulisaqa havajkʼan.
"Aj umulj čožij, ğu toxbaxhe, dora čʼalagaqa hivagvas vuqqäs." ejhi süvajn.
Umulj razooxhe. Süvajn umul gafılj avqu ämal öjunukva hibkʼurni ģujejqa ģaʼabačče. Umulj iljookʼal ģuje aaxva. Süva manče habkʼın xivejqa avčeer qootʼal. Hinbiše abı cʼebba pajebišikva umulj gjoota, qijğa gjookʼa. Mančina vuxhun čʼikajkva qitʼaaxa. Aanče ģarijn jišbı qiğaaʼa. Ģarije jugna mihmanijvalla hoolje va pajis süvajs širinnığ heli. Mana mihmanijvalla hooljenģä, šinab vuxhajnbı. Süva aaxva ģarjevanģä ješemišivxhes, šinab sižaxu xaaqa qabajlje.
Jiqbišin foljklor
Comments
Post a Comment