Sa čaqʼal čʼalaga ješemišooxhi vuxha. Oxhanasın kar tʼabaljaʼa xämde mana sa xivejqa abajli vuxha. Sa jiğılj bağejni čaparılje xaani mähallejqa ģobkʼulijnģä, širin gjavcʼujni bardaxejqa ģajbxhu. Mančenče alqibxhu mejga ģooxha. Mäxüb čaqʼal jighni bardaxejqa ģooxha. Man har rangalin širikva gjacʼijn bardaxbı širčijnbı ıxha. Jighni rangalj qivxha, čaqʼal čʼalagejqa hooxa. Mani vaxtalj, čʼalagna paččah fil qookʼa. Gırgın čʼalagın häjvanaar, šitʼaar sadıjnbı teze paččah sečmišaʼas. Häjvanaaršina faham rangani čaqʼalılqa qabajli: vaj, näxüb batʼrajna häjvanij jišdi čʼalagaqa abı, mäxübna häjvan šakʼlje ïmrejʼab ģavžena deš, dora ši mana šas paččahna sečmišaʼas. Gırgın häjvanaar sa žuvabejqa qajlje va čaqʼal paččahna sečmišaʼa. Čaqʼalın čʼalagni häjvanaaršisij šitʼaaršis xäbna täʼjin havʼu. Mančee šitʼaaršda xärbna süva täʼjin havʼu, ejhen:
"Süva, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax zınab kʼelivxan himaaʼa"
Häjvanaaršina xäbna umulj givijxhe, ejhen:
"Umulj, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax zınab kʼelivxan himaaʼa."
Jivaaršina, tʼetʼ-tʼeljejna, bağ-baxčejna xäbna vok täʼjin havʼu, ejhen:
"Ğunad kef heʼe, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax ğunad zı kʼelivxan himaaʼa"
Süvajn hiqa qabına šitʼ avqaaqa vuxha, parčelamıš havʼu, äxän mejga odxhun, axujn tikabı čaqʼalıs helje ıxha. Umljen čini ģajdalj häjvanaar aqqı, qodu-sodu va mančikje čaqʼalıs paj havʼu. Vokkan jivaar iljoože gidğıl, okʼbı, tʼetʼbı gjoqʼü, mejvabı odxhan ıxha. Čaqʼalni amrıkva žoni čʼalagejqa sažžu medni čʼalagbišejdın süvabı, umuljbı va vokkaar hadsır. Manbiše sažigej čʼalag talan haʼijn. Süvajni xıljenčje enki uftanın šitʼaar medni čʼalagbišejqa iljejdxı adkʼın. Maralaar, sjobı, medın-medın häjvanaar umuljni va äkʼelj dešdi paččahni xıljenče hejdxu adkʼın. Čaqʼal čʼalagna paččah sečmiš haʼijlje qijğa, xäddanan jivaar qeqqu adkʼın, čʼalagıqad sažžu do axu. Čʼalagej uftanın šitʼaar, häjvanaar axu deš. Čʼalagej sažžu süvabı, vokkaar va umuljbı axu. Gırgıni älhääni šitʼaaršejij häjvanaarše xažalat cʼıcʼaʼa va ejhe ıxha: nenkene hajni bijabırčijvallin axir qaljes. Jiğbišdi sa jiğılj mähkamda gjoğujbı gjoğa gidğıl. Qʼödlje jiğna vedrenče hačʼaʼan xhinne ıxha. Čaqʼalni oodun bojaxbı gjoğujn hodğul adkʼıninbı. Süvabišikʼlje, umuljbišikʼlje, vokkaaršikʼlje ģažijn žos xäbvalla haaʼana paččah čaqʼalob vuxha. Manbıb čaqʼalıs ģullux havʼijlje bezmiš vuxhanij. Njaʼas ivhoje, čaqʼalın har eljes zınab kʼelivxan himaaʼa ejhe vuxha. Mani häjvanaarše čaqʼal tika-tikana parčelamıš havʼu. Šitʼaar čʼalagejqa cʼedın xabarbı acʼaxhajnimej adajlje ıxha. Ini jäqqej manbišikʼlje čaqʼalni häkʼejna xabar ģavxhu. Šitʼaarše mana xošna xabar čʼalag targ haʼijni häjvanaaršilqa hivxhar havʼu. Gırgın šitʼaar, häjvanaar žoni čʼalagejqa sadkʼıl qadıjnbı. Inbiše čʼalagna paččah fil sečmiš havʼu. Teze paččahe čʼalag čaqʼalaaršike, umuljbišike, süvabišike temiz haʼa. Häjifki, čʼalagıs ögiljna uftanijvalla vuxhajnimej xäbba vaxt vukkan.
Jiqbišin foljklor
Comments
Post a Comment