Skip to main content

Čʼalagna paččah

Sa čaqʼal čʼalaga ješemišooxhi vuxha. Oxhanasın kar tʼabaljaʼa xämde mana sa xivejqa abajli vuxha. Sa jiğılj bağejni čaparılje xaani mähallejqa ģobkʼulijnģä, širin gjavcʼujni bardaxejqa ģajbxhu. Mančenče alqibxhu mejga ģooxha. Mäxüb čaqʼal jighni bardaxejqa ģooxha. Man har rangalin širikva gjacʼijn bardaxbı širčijnbı ıxha. Jighni rangalj qivxha, čaqʼal čʼalagejqa hooxa. Mani vaxtalj, čʼalagna paččah fil qookʼa. Gırgın čʼalagın häjvanaar, šitʼaar sadıjnbı teze paččah sečmišaʼas. Häjvanaaršina faham rangani čaqʼalılqa qabajli: vaj, näxüb batʼrajna häjvanij jišdi čʼalagaqa abı, mäxübna häjvan šakʼlje ïmrejʼab ģavžena deš, dora ši mana šas paččahna sečmišaʼas. Gırgın häjvanaar sa žuvabejqa qajlje va čaqʼal paččahna sečmišaʼa. Čaqʼalın čʼalagni häjvanaaršisij šitʼaaršis xäbna täʼjin havʼu. Mančee šitʼaaršda xärbna süva täʼjin havʼu, ejhen: 

"Süva, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax zınab kʼelivxan himaaʼa" 

Häjvanaaršina xäbna umulj givijxhe, ejhen:

"Umulj, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax zınab kʼelivxan himaaʼa."

Jivaaršina, tʼetʼ-tʼeljejna, bağ-baxčejna xäbna vok täʼjin havʼu, ejhen:

"Ğunad kef heʼe, hižo ıkkanxhej heʼe, anžax ğunad zı kʼelivxan himaaʼa"

Süvajn hiqa qabına šitʼ avqaaqa vuxha, parčelamıš havʼu, äxän mejga odxhun, axujn tikabı čaqʼalıs helje ıxha. Umljen čini ģajdalj häjvanaar aqqı, qodu-sodu va mančikje čaqʼalıs paj havʼu. Vokkan jivaar iljoože gidğıl, okʼbı, tʼetʼbı gjoqʼü, mejvabı odxhan ıxha. Čaqʼalni amrıkva žoni čʼalagejqa sažžu medni čʼalagbišejdın süvabı, umuljbı va vokkaar hadsır. Manbiše sažigej čʼalag talan haʼijn. Süvajni xıljenčje enki uftanın šitʼaar medni čʼalagbišejqa iljejdxı adkʼın. Maralaar, sjobı, medın-medın häjvanaar umuljni va äkʼelj dešdi paččahni xıljenče hejdxu adkʼın. Čaqʼal čʼalagna paččah sečmiš haʼijlje qijğa, xäddanan jivaar qeqqu adkʼın, čʼalagıqad sažžu do axu. Čʼalagej uftanın šitʼaar, häjvanaar axu deš. Čʼalagej sažžu süvabı, vokkaar va umuljbı axu. Gırgıni älhääni šitʼaaršejij häjvanaarše xažalat cʼıcʼaʼa va ejhe ıxha: nenkene hajni bijabırčijvallin axir qaljes. Jiğbišdi sa jiğılj mähkamda gjoğujbı gjoğa gidğıl. Qʼödlje jiğna vedrenče hačʼaʼan xhinne ıxha. Čaqʼalni oodun bojaxbı gjoğujn hodğul adkʼıninbı. Süvabišikʼlje, umuljbišikʼlje, vokkaaršikʼlje ģažijn žos xäbvalla haaʼana paččah čaqʼalob vuxha. Manbıb čaqʼalıs ģullux havʼijlje bezmiš vuxhanij. Njaʼas ivhoje, čaqʼalın har eljes zınab kʼelivxan himaaʼa ejhe vuxha. Mani häjvanaarše čaqʼal tika-tikana parčelamıš havʼu. Šitʼaar čʼalagejqa cʼedın xabarbı acʼaxhajnimej adajlje ıxha. Ini jäqqej manbišikʼlje čaqʼalni häkʼejna xabar ģavxhu. Šitʼaarše mana xošna xabar čʼalag targ haʼijni häjvanaaršilqa hivxhar havʼu. Gırgın šitʼaar, häjvanaar žoni čʼalagejqa sadkʼıl qadıjnbı. Inbiše čʼalagna paččah fil sečmiš havʼu. Teze paččahe čʼalag čaqʼalaaršike, umuljbišike, süvabišike temiz haʼa. Häjifki, čʼalagıs ögiljna uftanijvalla vuxhajnimej xäbba vaxt vukkan. 


Jiqbišin foljklor

Labels:

Comments

Post a Comment

Popular posts from this blog

Ģïje

Sa mexxv vuxhana devxhana. Djunjejlj sa vobni dešdi xivej sa xärna avčij ıxhana. Žun dojid ıxhajn Kaʼali babajna dix Bajruljulij. Xiv mıs-mıkʼa qivxha. Sa čara avxu avčijlqa Bajruljulijlqa. Bajruljulij ekʼna avčij ıxha. Žuna gullje avhuna qootʼa vuxha djuzjba. Jiğ dešdi sa jiğılj, häfda dešdi sa häfdajlj harkʼınna kʼonaqa žuni tifangukva. Tifanguqad dexhajn čaxma. Ijkır, ijkır birdanba cʼibni kolej vuxdjovxuna ģïjejna bala ģavžu. Čaxma dešdi tifangukva mana givkʼuna. Xivejqa geljhaj havʼu. Xivna xärna kʼılna qortʼul bıkırba ģïjejna bala xivejqa qavaljes. Šavusse hižoojee aljatʼas äxäs šalalamiš ebxhe. Bıkırba ģïjejna bala xivejqa sa xädni attejqa savʼuna. Bajruljuljee ivhojn: “Xiveedın gırgın ģeljbı dešin gindarangbı, xhane dešin xädda kʼumkʼumbı saʼu, os dešin užağbı qahu, ģïjejna bala qooxhvaras. Kozelqa qʼıšod qiğičʼu, čurad žamaʼätın odxhunin. Axvijnıd qʼıšıkva sanad har nafasıs, žamaʼätıs bitʼalaʼijn. Žamaʼät mısvallijke hajnäxud Bajruljuljee ģattixhanaʼijn. Jiqbišin foljklor
Post a Comment
Read more

Njaganijij Ģïje

Sa verığnani jiğılj Njaganij čini akkani ögijlj xulabbı vuxhnjelqa gidxhı iljobzur vuxha mäʼnij hookʼa. Mäʼnij hookʼamaa fıkırramiš vuxha: “Äljhääs zı čoljejqa xhıjiqa iljaakas jizdi Xhunašše-njaganijn jišin balabı äjxäränģä. Čoljejqab häsil vuxhjes xaaqa qavaljes.” Jäqqa Njaganijsqa Ģïje qizaaxı, manab čoljejqa čini kalamıqa iljaakas äljhää vuxha. Njaganijkʼlje Ģïje ģavžu ejhen:  “Hürmatnana Ģïje, näxübnje?”  Ģïjeb amma gjejb ötkamnana vuxha. Hürmatıkva salam hivljesdi žigej sadžu vukʼulj ģoobxhur ejhen: “Hižonje ğu Njaganij inäxüb čakba čoljej tʼabaljaʼa?” Njaganijn ejhen: “Zı ivijkaras qiğivčʼu.  “Ivijkaras?” Ģïjejn äqänajkva qijghan. “Amma mäxdüni žitʼani ģjelbišikva äqʼänjejqa älhääs deš.”  Ini žuvabbišikje Njaganij cimis qivxha. Mančis qʼabılj exhi ıxha deš čini ģel‘bišdi häkʼej mäxdün žuvabbı ejhenģä.  “Ğu fıkırramiš vooxhi jiğın, ģïjejn, ģeljbı jizınčilje ekʼda, jugda ģadajxhvan?” mančin Ģïjejkje qijghan.  “Hoʼo.” Ģïjejn ejhen.  “Vas vukkan d...
Post a Comment
Read more

Sa misal. Sjojij Ģïje

Sa čʼalaga Sjo Ģïje xhinne išljemiš vooxhje vuxha. Man näxüdnje ıxha? Čʼalagıs sjo vukkan vuxha, amma maa sadžu ģïjejna vazijfa vuxha. Mančilj alla Sjojin gibğılna sjojna iš haaʼa, ģïjejn donnux aljatʼa.   Mana jugba išljemiš vooxhje vuxha. Gojnje acʼaxha hamani čʼalaga Ģïjejqab Sjojna vazijfa vobva. Sjojis qäl vuxha: «Mana hižo išnje vobna, zaʼïfna ģïje sjojin donnux aljatʼa?!» Čʼalagni xäbınbišilqa odkʼun. Aslanaar adı, kʼamissije. Sjojij Ģïje qodtʼulujnbı. — Ğu Sjonje vobna? — kʼamissijejn Ģïjejkje qidghın haʼu. — Hoʼo, zı Sjo vobna, — Ģïjejn žavab qivo kağızbı hagvu. — Zı vobna Sjo! — Sjojin qälıkva ivho. — Jiğın kağızbı?.. Nišni häkʼjej hïdžat haʼa, Sjo, inaa odkʼun vod — Ģïje! Mäxüd. Šu qijghanas mäʼna njaa vuxha?.. Nena mäʼna vuxhjes, kʼamissijej Aslanaaršin vazijfajlj Ämäljejr ıxha?!
Post a Comment
Read more