Jiqsum

Sa mexxv vuxhana devxhana. Djunjejlj sa vobni dešdi xivej sa xärna avčij ıxhana. Žun dojid ıxhajn Kaʼali babajna dix Bajruljulij. Xiv mıs-mıkʼa qivxha. Sa čara avxu avčijlqa Bajruljulijlqa. Bajruljulij ekʼna avčij ıxha. Žuna gullje avhuna qootʼa vuxha djuzjba. Jiğ dešdi sa jiğılj, häfda dešdi sa häfdajlj harkʼınna kʼonaqa žuni tifangukva. Tifanguqad dexhajn čaxma. Ijkır, ijkır birdanba cʼibni kolej vuxdjovxuna ģïjejna bala ģavžu. Čaxma dešdi tifangukva mana givkʼuna. Xivejqa geljhaj havʼu. Xivna xärna kʼılna qortʼul bıkırba ģïjejna bala xivejqa qavaljes. Šavusse hižoojee aljatʼas äxäs šalalamiš ebxhe. Bıkırba ģïjejna bala xivejqa sa xädni attejqa savʼuna. Bajruljuljee ivhojn: “Xiveedın gırgın ģeljbı dešin gindarangbı, xhane dešin xädda kʼumkʼumbı saʼu, os dešin užağbı qahu, ģïjejna bala qooxhvaras. Kozelqa qʼıšod qiğičʼu, čurad žamaʼätın odxhunin. Axvijnıd qʼıšıkva sanad har nafasıs, žamaʼätıs bitʼalaʼijn. Žamaʼät mısvallijke hajnäxud Bajruljuljee ģattixhanaʼijn. Jiqbišin foljklor

Sa verığnani jiğılj Njaganij čini akkani ögijlj xulabbı vuxhnjelqa gidxhı iljobzur vuxha mäʼnij hookʼa. Mäʼnij hookʼamaa fıkırramiš vuxha: “Äljhääs zı čoljejqa xhıjiqa iljaakas jizdi Xhunašše-njaganijn jišin balabı äjxäränģä. Čoljejqab häsil vuxhjes xaaqa qavaljes.” Jäqqa Njaganijsqa Ģïje qizaaxı, manab čoljejqa čini kalamıqa iljaakas äljhää vuxha. Njaganijkʼlje Ģïje ģavžu ejhen:  “Hürmatnana Ģïje, näxübnje?”  Ģïjeb amma gjejb ötkamnana vuxha. Hürmatıkva salam hivljesdi žigej sadžu vukʼulj ģoobxhur ejhen: “Hižonje ğu Njaganij inäxüb čakba čoljej tʼabaljaʼa?” Njaganijn ejhen: “Zı ivijkaras qiğivčʼu.  “Ivijkaras?” Ģïjejn äqänajkva qijghan. “Amma mäxdüni žitʼani ģjelbišikva äqʼänjejqa älhääs deš.”  Ini žuvabbišikje Njaganij cimis qivxha. Mančis qʼabılj exhi ıxha deš čini ģel‘bišdi häkʼej mäxdün žuvabbı ejhenģä.  “Ğu fıkırramiš vooxhi jiğın, ģïjejn, ģeljbı jizınčilje ekʼda, jugda ģadajxhvan?” mančin Ģïjejkje qijghan.  “Hoʼo.” Ģïjejn ejhen.  “Vas vukkan d...

Sa čʼalaga Sjo Ģïje xhinne išljemiš vooxhje vuxha. Man näxüdnje ıxha? Čʼalagıs sjo vukkan vuxha, amma maa sadžu ģïjejna vazijfa vuxha. Mančilj alla Sjojin gibğılna sjojna iš haaʼa, ģïjejn donnux aljatʼa.   Mana jugba išljemiš vooxhje vuxha. Gojnje acʼaxha hamani čʼalaga Ģïjejqab Sjojna vazijfa vobva. Sjojis qäl vuxha: «Mana hižo išnje vobna, zaʼïfna ģïje sjojin donnux aljatʼa?!» Čʼalagni xäbınbišilqa odkʼun. Aslanaar adı, kʼamissije. Sjojij Ģïje qodtʼulujnbı. — Ğu Sjonje vobna? — kʼamissijejn Ģïjejkje qidghın haʼu. — Hoʼo, zı Sjo vobna, — Ģïjejn žavab qivo kağızbı hagvu. — Zı vobna Sjo! — Sjojin qälıkva ivho. — Jiğın kağızbı?.. Nišni häkʼjej hïdžat haʼa, Sjo, inaa odkʼun vod — Ģïje! Mäxüd. Šu qijghanas mäʼna njaa vuxha?.. Nena mäʼna vuxhjes, kʼamissijej Aslanaaršin vazijfajlj Ämäljejr ıxha?!

Aj insanaar, qidoorajin, Allahna jäq ina vobna. Pisvalikje matäh vuxhaj, Allahna jäq ina vobna. Kubaara, sivaara haʼij, Zakat, fitʼra gež hidjaʼij, Dakkis, jedis jugun haʼij,  Allahna jäq ina vobna. Qʼäsinbišis hürmat havʼij, Xurunbišis rähim havʼij, Äžizınģus kumag haʼij, Allahna jäq ina vobna. Čʼırınbišisqa harkʼınij, Manbišis žuvab ivhoj, Jugra qixhjes umud havʼij, Allahna jäq ina vobna. Bağbı adčuj, xhjan cʼıcʼaʼuj, Pisin jäqbı jugda qaʼij, Mani išis jardım haʼij,  Allahna jäq ina vobna. Aj jedj, dakj, jičibı, čuba, Dinıs vuxhje lap bažitba. Vaxtalj heeʼejin tuvba,  Allahna jäq ina vobna. Ähmadna dix Mähämmad Ağalarov

Verığ ilqevčʼu suvabišilje,  Šavuxbı šalqa ģixelje.  Ģümalla kʼjaʼa čʼijelqa.   Dora, jizda hanbaz,  Qiğebčʼes ši jäqqılqa,  Vüqqäs äqʼänani ölkabišilqa.  Tʼabaljaaʼas ši jišda qʼismat,  Hidčud idjaxu inaa šaqad. 

Jizdimej ğu jiğni jiğın xääna verığ, Zakʼlje djunʼjejn haagva ğu heljen išığ.  Jizdimej ğu xämdijna vaz,  Mičʼäxvalljej ğu dena agulxha axvas. 

  Gırgıda kʼınäğä deš hicʼajghar, Agulna ejxhena qaljesda žulqa; Gužnana qʼäsda deš sačʼïxär, Ajaz hijxhar deš kʼorani kokbišilqa. Jïqejnče cʼa gjodxhanas med, İšığ mičʼäxvalljejnče qidxhvas; Haaqʼvaravʼuna kʼira cʼeb qivxhes meb, Taždenana mer paččah ixhes. «Tʼužvabišda Xärna» Ž. R. R. Tolkin

Sa vaxtbišdi sa vaxtalj do dešdi ölkajlj paččah ješemiš ejxhi ıxha. İnģuqab xhebıjre jišbı vuxha. Xärınģın do ıxhajn Šejperij, qʼörʼesınģın Hïrperij, xhebırʼesınģın Guljperij. Jišbı čʼakʼı qebaxhi, batʼrajn istağaar vooxhi.      Sa jiğılj dakkee manbı saaʼa žusqa.      “Jizın äzizin jišbı! Šu häšde xäb qebxha, qabına vaxt adamijeeršis hevlesda. Šu harunģe xizan ģurmišaaʼas vukkan. Adamijs äässe harunģılqa zı sa sual heles.” ejhi dаkkee.      “Dakj, ğu hämmaše sağra ixhena. Ši žavab jiğni sualıs razijba vobunbı qeles.” ejhi jišbiše.      “Šejperij, xav adameene dešxhe xhunaššeene haʼan?” qijghan paččahee xärni jišeke.      “Dakj, ğu sağra ixhena. Xav haʼan adamee. Adamij vorna xizanna rehber.” žavab dakkini sualıs xärni jišee qeli.      Qʼörʼesdi jišee, Hïrperij, xärni jičee xhinne dekkini sualıs žavab qeli.      Paččahee xhebırʼesda jiš žusaqa qortʼul qijghan:      “Gu...

Suvaljni sa xivej gimgej qʼöjre qʼäsinbı givʼur vuxha. İ vhojqa gora manbišdi qʼönģuqad sana väššelje hexxen ješbı ıxha. Odxhunijkje, iljodğujkje manbišiqab darkašijvalla vuxha deš. Aljaʼijbıd manbišin jugda ıxha: ģelilj ģüvnan mässejr, urgbišdi xhajikje haʼijni šalın šalvarbı, lagarni nešren xalatbı, dojukvan derzigee ijxhujn veznebišikvan čuqajbı, jïqʼej nukʼrajn zinzilbınan čʼuvabı, mugljek qärbuqäršee haʼijn xinžalbı, vukʼljelj  gejbišdi ģekvajkje ijxhun qʼaččijbı. Manbı Samurni derajl acʼaalis, karamatıs dojukva vuxha. Žamaʼätbišee, nasılbišee xajrıs, šejrıs, misljahätıs manbınij qootʼalanbı. Manbišdi sanģun do Acʼalij, manisanģun Vacʼalij ıxha. Acʼalij bojus, buxunus axtıra, žanakva ıxha, Vacʼalij mer žanakje, qʼarqʼalajkje kʼivära ıxha. Manbišiqad žoni žanbišis sakʼıjn adğünbıd ıxha: Botʼij Acʼalij, Kʼiväj Vacʼalij. Qʼönģvej sana biğaaršikva, mučʼrubišikva uxhdanijvallanij haaʼana. Botʼij Acʼalijn biğaar hämmaše tikda iljakka ıxha, Kʼiväj Vacʼalijnbı ahina. Qʼönģun sana mučʼ...

Sa xivuqad xädın čʼalag ıxha. Xivun man čʼalag gejd nasağıka hivaaže, sejrakxhajni žigabišejqa xurun juvar itʼedaxxva vuxha. Har sen tikintijsın, gjoxhxh­anaʼasın osbı haʼasın žiga ģäjxı, medni suralje osbı haʼas qʼadağa havʼu.      Sa jigılj İ dris donani adamee žuni ärabajk balkan gibtʼul čʼalagaqa qʼïdmijsın osbı haʼas üqqä ıxha. İ nģuni ögejqa Macaj donana qiğajrxhu ejhen: “ İ dris, uğurxhen, njaqanje jäq?”      İ drisee ejhen: “Čʼalagaqa osbı haʼas üqqä”. “Zınar čʼalagaqanij üqqä” Macee ivho ärabejqa ilqečʼi.      İ nbı čʼalagaqa hivijxhar. İ drisjee balkan ärabajkje ačmıš havʼu sa sural öruk haaʼa. Gojnje osbı haʼas ixtijarnan žigejnče sa ģuru qivxhana jiv tʼabal havʼu ģacʼaakʼvan girğılijnģä, Macaj qarı ģacʼa­akʼvanni jivuni mugljej sevkamıš ejxhi. İ drisee har jäqqa jivus jakʼv ïxijnģä, Macee “ıh-oh” ejhe. İ drisee ejhen:  “Aj Macaj, hižonje man äljedaqqan “ıh-oh”, suğoce vasın osbı heʼe”.      Macee ejhe: “Zı...